Erotično poplesavanje črk

Borila se je do konca… in še bi se, navkljub vsej bolečini, ki jo je vztrajno srkala vase, če ne bi naposled uvidela, da je treba nekatere stvari spustiti iz rok in predati štafeto še edinemu, ki jih lahko izklesa v kristalno podobo, nasprotno tisti, na kateri je z vso vnemo delala kakšno leto dni, pa je bila vedno bolj izkrivljena, vedno bolj nejasna. Kiparsko orodje je prepustila času…

Vedno je občudovala vojake, ki so bili pripravljeni dati življenje za tisto, v kar so verjeli. Nikoli si ne bi mislila, da bo tudi njej enkrat dana taka priložnost. Nazadnje je bila že dokaj blizu tega, a spet ne dovolj. Bolje tako? To se bo najbrž še izkazalo.

Ji je žal? Na trenutke morda, ko jo preplavijo občutki krivde, sramu, razočaranja, globoko v sebi pa je ponosna nase, ker se je predala z vsem svojim bitjem zasledovanju cilja, v katerega je verjela. Le vmes se je malce izgubila v preveliki vnemi, da ne bi nikomur škodila, da bi bilo za vse prav, kot radi rečemo.

Je  bilo prav zanjo? Je bilo vredno? Naj čas pove. Zdaj jo čaka nova bitka in ta bo najbrž najtežja… gre namreč za življenje. Toliko prtljage se je nabralo, da mora narediti red v njej… sama. A da to lahko stori, mora najprej preživeti. Njen motor, ki ga je neizprosno gnala tako dolgo, je namreč hudo opešal in potrebuje popravilo. Rezervnih delov ni, zato bo popravilo trajalo kar nekaj časa….

Upam, da ji uspe premagati grozen strah in dvome o prihodnosti, da zbere pogum in  pusti vse stvari, ki so zdaj nepomembne ter usmeri vse preostale moči v boj za življenje. Njeno življenje.

Nasvidenje… upam, da še letos…